CCXVI

Tako mirno in tiho si me amputiral, da mi je zledenela vsa kri v žilah, še preden me je v celoti zapustila. Z gnitjem so prišle prve črne misli. Kdo pravzaprav si? Živela sem v tvoji postelji zavita v knjige in ti si me zažgal. Izžgal. Populil si mi lase, da me ne bi spoznal. Nihče mi ne bi verjel, ko bi brala tvojo zgodbo. Kazal si jo samo meni. In pila sem rdeče vino, čeprav mi ni ljubo.