torek

CLXXXIII

Propad je včasih neizogiben.

petek

CLXXXII

Tema. Čista tema, v kateri ne vidiš odpreti oči. In mraz. Da boli srce. In taka žalost. Absolutna žalost, ker nihče ne opazi. Da je v temi in mrazu najlepše spati v dvoje.

nedelja

CLXXXI

Na poti domov ti zavijem vrat. Pazi kod hodiš, mala.

sreda

CLXXX

Bistra in nežna. Nežno bistra. Bistro nežna. Bistro Neža. Med spakami in mornarji, pijančki in brezdomci iščem srečo za svoje krhko srce. Nežno. Nežno ponotranjim vsak kamenček na cesti in ga bistro shranim v breznu spomina. V ambulanti je bila babuška. In 15 belih usnjenih stolov. Nežno sem rdela, ko so se mi v očeh nabirale bistre solze. Doma me je pred vrati pričakalo truplo neznanega človeka. Težko je biti nežen v teh groznih časih.

torek

CLXXIX

Vrti se mi. V glavi. Vrtinec. Vihar. Vulkan? Vrt. Drevesa v njem. Torej sadovnjak. Med češnjo in hruško se bom usedla na tla. Odprla bom knjigo in se delala, da jo zavzeto prebiram. Takrat se bo tudi tebi zvrtelo v glavi. Najbrž boš opazil, da ne nosim spodnjega perila. Najbrž ti bo ta ideja ugajala. Neobremenjena. Kot veter, ki se žene po moji glavi. Ne bom ti odgovorila na neprimerno vprašanje. Raje prisedi in mi pomagaj. Da se mi končno neha vrteti. V glavi.