CCII

Repetitio est mater studiorum. Zato pa delam večkrat iste napake. Pa brez zamere.

CCI

Ponoči sem se zbudila brez, da bi vedela kje sem. Nisem te spoznala. Ustrašila sem se. Nisi mi bil tuj, bil si zgolj drugačen. Ne. Jaz sem bila drugačna. Otožna. Spet sem cmerava. Ampak potem sem se stisnila k tebi, ko si spal. Ja, držala sem te za roko. Tereza.

CC

Vrtinčenje besed in stavkov in besed. Črvičenje misli in podob in besed. Podoba v ogledalu mi ni podobna, ko nanjo narišem nasmešek. Všeč mi je, ko misli stisnem v pest.

CXCIX

Po enem mesecu so me spet obiskale solze. Zadrževala sem val v sebi. Jez se je vdal. Vdala sem se jaz. Hlipajoče sem se oklepala tvoje podobe pred očmi. Kako moker si bil. Tako nežno zmeden si se smehljal v mojem spomladanskem dežju. Preden sem se zavedla, se mi je na obraz že risal nasmešek. Ti.

Ja, ti ja.

CXCVIII

Danes sem pozabila na spodnje perilo, ko sem hitela v dež po knjige.

Samo na rjave čevlje sem mislila, a jih nisem našla.

Mlademu dekletu se takih stvari ne sme zameriti.

CXCVII

Upravičeno nesrečna.

Mokre oči in utrujene noge so pač boljše od mokrih nog in utrujenih oči.