torek

CXLVI

Volcano Choir - Unmap

Spet se mi porajajo dvomi. Dvomim vase. Dvomim vate? Ne upam si. Dvomit vate. Ne, ne upam, ker ti si zame bog. Bog z veliko celo. Saj lahko še malce počakam. Kot kužek bom sedela v kotu sobe. Ne bom se premaknila. Prosim. Prosim lepo lepo prosim za eno znamenje. En znak, da se mi meša. Vse je samo v moji glavi. Prazni polni glavi. Od norosti mi poka koža na prstih. Tako tanka je, ta moja uboga koža. V ogledalu si ogledujem vene na trebuhu. Kam gremo?

Ni komentarjev:

Objavite komentar