nedelja
CLII
Težko je dajati obljube, ko se utapljaš. Ponavadi razmišljaš samo o tistem naslednjem vdihu. Ujeta sem v tem umazanem, smrdljivem katranu neizpolnjenih želja. Ne diham. Ne več. Do septembra ne.
sobota
CLI
Tako lepo počasi se bova odpeljala. Po tem valovanju na istem mestu je res skrajni čas, da naju tok odpelje nekam drugam. Stran.
četrtek
sreda
CXLIX
Birds can fly so high and they can shit on your head, yeah, they can almost fly right into your eye and make you feel so scared. But when you look at them and you see they are beautiful, that's how I feel about you.
ponedeljek
CXLVIII
Why? - Elephant Eyelash
Zbudila sem se s krčem v nogi in depresijo v glavi. Zakaj mi ne delujete več? Možgani. Zakaj iz vas tako težko spravim besede? Zakaj se mi zdi, da se svet okoli mene upočasnjuje? Zavita sem v neko nadležno srbečo vato odmirajočih možganskih celic. Počutim se neumno.
sobota
CXLVII
Puščate me hladno. Odtaljeno meso je sicer manj mrzlo, ampak še zmeraj surovo. Kri mi vre samo, ko berem Bukowskega. Dinozavri. Pa kaj je s temi težavami, ki si jih rišemo na čelo? Men je to bolano, sry.
torek
CXLVI
Spet se mi porajajo dvomi. Dvomim vase. Dvomim vate? Ne upam si. Dvomit vate. Ne, ne upam, ker ti si zame bog. Bog z veliko celo. Saj lahko še malce počakam. Kot kužek bom sedela v kotu sobe. Ne bom se premaknila. Prosim. Prosim lepo lepo prosim za eno znamenje. En znak, da se mi meša. Vse je samo v moji glavi. Prazni polni glavi. Od norosti mi poka koža na prstih. Tako tanka je, ta moja uboga koža. V ogledalu si ogledujem vene na trebuhu. Kam gremo?
nedelja
CXLV
Neverjetno. Ampak včasih je tudi mene strah. Ne. V resnici me je velikokrat strah. Malih stvari. Nepomembnih stvari. Saj veš. Da bom zamudila avtobus, da se bom zgubila, množic ljudi, ljudi na sploh. Mislim da zato, ker ne razumejo, da ne maram, če se mi smejijo. Tega me je najbolj strah. Smeha. NE SE MI SMEJAT, KER NISEM KLOVN! Teh se tudi bojim.
sreda
Naročite se na:
Objave (Atom)