petek

CXXXII

The Cardigans - Super Extra Gravity

Včeraj sem kolesarila. Danes sem se otročje nastavljala soncu. OTROCI! Nemarni in umazani okoli ust. Od čokolade, od frutka, od zlobnih besed in še bolj groznih misli. Samo, da jih radi povemo naglas. Alahkoprosim umreš? Noben noče tega v resnici. Razen mene. Ti umri v spanju. Ti zgori in naj veter kot pepel nese tvoje zoglenelo truplo. Tebe naj zbije vlak. Ti si sam vzami življenje. Reva. Strah pred smrtjo neobstaja. Obstaja samo strah pred ne-življenjem. Želela sem se zadušiti s svojimi sončnimi očali. Tako me je bilo sram. Pička v roza pulovrčku. Na kavici in čikcu. S prijateljicami. Hihi. Bodimo realni, pred tem sem reševala življenja, ko sem enega za drugim metala v prepad. Včasih res ne vem kaj hočem sama s sabo.

7 komentarjev:

  1. malo vegete, pa bo šlo. no, če nimaš za vegeto bo tudi sol dobra. ker kaj pa je vegeta druzga kot jebena sol. sol torej..

    OdgovoriIzbriši
  2. kaj naj stem? si obrišem rit alkaj?

    OdgovoriIzbriši
  3. Hmmm hja vegeta je drgač vse kar gre v govejo juhco sam presušen pa brez govedne :D drugače pa prah si in v prah se povrneš... bojda... jebeš pepel! Človek si in v pepel zgniješ! znajdi se kdor se more!!!

    OdgovoriIzbriši