torek

CXXIV

Dan Deacon - Bromst

Zadnje čase vsako noč umrem v sanjah. Zbudi me nočna mora, ki me je 14 let pustila lepo na miru. Zakaj zdaj? 14 let dnevnih blodenj. Stopam po tej puščavi. Nekdo riše črte v pesek. Dokler je ravna je OK. Kdo je tisti človek s klobukom? Kaj delam ujeta v tej grozljivi sobi brez sten? Nadrealizem me ubija. Nekdo na sobo napiše 101. Konec.

7 komentarjev: