vozim kolo. Nimam časa.
sreda
CCCXXXVI
Čutim olajšanje, tako kot mi ga da puščanje vode in kajenje. Počutim se odprta. Mirna. Skoraj bi si upala trditi, da sem srečna. Spokojnost odprtih dvokrilnih vrat. Cellar door. Mogoče sem jih pa našla.
In to pri sebi.
torek
CCXXXV
Včasih sem si brez sramu in obžalovanja tlačila roke v spodnje hlačke. Potem je sledilo obdobje, ko jih sploh nisem nosila. In spomnem se, da me je, ko sem jih spet oblekla, tvoj obraz silil na bruhanje. Še dobro, da so podražili meso. Še dobro, da sovražim svinje.
Ti si svinja. To sem hotela povedati. Ti si nemarna umazana svinja.
Zakaj sem sploh poskušala resnico skriti v metaforah? Čeprav bruhanje ni ravno metafora.
In kaj ima bruhanje in svinja in metafora z mojim spodnjim perilom. Umazano je. Vse skupaj spominja na koš za organske odpadke. Organi za odpad. Odpadli organizmi. Propadli orgazmi.
Naročite se na:
Objave (Atom)