Ko srečaš starega prijatelja. Nebo se odpre in vlije se dež. V tebi pa gori. Ampak ležerno piješ kavo. Ne, ne bom te niti pogledala. V mislih ti bom zavila vrat. Mogoče. Poletje je in meni je dolgčas.
V vrtincu, v katerega sem se rodila, se počutim domače, ker vem, da me bo veter vedno nesel v isto smer. Čeprav nisem nikoli nikjer doma, mi bolečina v rami vzbuja občutek varnosti. Postrigla sem si lase, da bolje vidim, kam me nese moj oblak. Ni mi preveč všeč, kar vidim.