CCXXXIII

Ignoriram samo sebe. Ne razumeva se ravno preveč dobro. NIČ VEČ ME NE POKLIČEŠ. Pogovarjava se tako ali tako samo še v postelji, pa to zgolj zato, ker si jo deliva.
V ogledalu me zdaj gleda le prazen pogled. GLEJ ME V OČI. OČI SO OKNA MOJE DUŠE. Ali nekaj podobnega. Vseeno mi je. Čeprav mi v resnici ni. Le kako bi mi lahko bilo? Ti si jaz, ampak jaz nisem več ti. Nisem dovolj pomembna, da bi me vzela za svojo. AH...

Jutri še zadnjič spijeva tisti metin čaj, ki sva ga skupaj naredili. Potem ti pustim, da greš. Seveda samo, če me vzameš s sabo.