Včasih se mi srce ustavi. Čutim val neugodja,
ki se vzpenja in razraste kot noč prek očmi.
Takrat se spomnim: danes sem pozabila na spodnje perilo.
Prepozno je. Že čofotam po lužah, ko tečem na avtobus.
Srečna sem: ko se bila majhna, sem čofotala po lužah.
Majhna sem. In ne zebe me več.
Danes sem doma pozabila tudi svoj spol.
Ponosna sem: včasih znam menjati razpoloženje
hitreje kot mačka menja dlako.
Brez ritma. Ker nisem ujeta v metronom življenja.
Utrip družbe me je spregledal,
ko sem s sklonjeno glavo tekla čez cesto
in zamudila avtobus.
ki se vzpenja in razraste kot noč prek očmi.
Takrat se spomnim: danes sem pozabila na spodnje perilo.
Prepozno je. Že čofotam po lužah, ko tečem na avtobus.
Srečna sem: ko se bila majhna, sem čofotala po lužah.
Majhna sem. In ne zebe me več.
Danes sem doma pozabila tudi svoj spol.
Ponosna sem: včasih znam menjati razpoloženje
hitreje kot mačka menja dlako.
Brez ritma. Ker nisem ujeta v metronom življenja.
Utrip družbe me je spregledal,
ko sem s sklonjeno glavo tekla čez cesto
in zamudila avtobus.
Vem, da je čas, da priznam še en poraz.
K. in M.
Ni komentarjev:
Objavite komentar