CXIV

Pes! Kaj delaš s svojo dlako?
Valjaš se po blatu kot kak pujs.
Vstaneš in mene pošpricaš
in mežikaš in zehaš.

Pes! Kdo je bila tvoja mati,
nimaš bratov in sester? So te
vsi pustili in zaspali za kakim
vogalom? Lačen si. Len in podivjan.

Pes! Jaz te nisem še nikoli videl.
Po cesti tečeš in se ustaviš, po
pločniku tečeš in spet po cesti.

Zvezde ti bodo padle na glavo,
čuden si. Pusti to konzervo
škatlo na miru. Pes! Tako si čuden!

Oda otroštva. Ne bi bilo isto brez tebe. Hvala ti Šalamun!