nedelja

de novo

Nekaj časa sem rabila mir. Pravzaprav sem ta mir aktivno iskala in ko sem si danes umivala lase, sem ga odkrila. Vsa ta praznina, ki se je naselila vame kot težka megla, je bil ves ta čas le spokojen mir. Priznam, da sem se mu dolgo časa nevede izogibala in mu cefrala robove s tesnobo. Bil je dovolj trmast, da sem mu končno pustila, da me pogoltne. In zdaj čakam. Čakam, da ga končno vdihnem in da me ubije. Da postanem del te mirne črnine.

sobota

CCXLV

Seks je gonilo sveta. Ljubezen je zgolj okras. 

ponedeljek

CCXLIV

Izlila si bom dušo v tupperware posodo. Da lahko pogrejem v mikrovalovki čez par dni.

nedelja

CCXLIII

Naslednji dan ostanejo modrice in občutek krivde.

sobota

CCXLII

Gorim. Pijana. Pijana in polna tebe. Tvojih vonjav in tekočin. Hlastam. Za zrakom, ko me grabiš za vrat. S telesom se te oklepam. Oklepam se svojega življenja. Ti me še naprej daviš. Gledaš me. Gledaš me kako umrem, preden me spet spustiš v življenje. Telo kriči in jaz z njim. Počasi se vračam nazaj v realnost in odidem na stranišče, da pogasim požar.

sreda

CCXLI

Vse stavke razen tega sem zbrisala. Pisanje pisem je en živ hudič.
Povej mi kdo si in povem ti, da me ne zanima. Zastonj se prodajam neznancem po elektronski pošti.
To nima smisla.

ponedeljek

CCXL

Potrebujem trezno glavo. Preden skočiš je treba namreč preveriti, kako se bo vse skupaj končalo. In če se sploh bo.
Potrebujem nekaj da me zbudi. Nekoga mogoče.
Bojim se. Bojim se same sebe. Bojim se, da si bom v spanju prerezala vrat.
Potrebujem čas, da razmislim.
Ničesar nimam. Ah.