Koliko nepomembnih kracarij se je nabralo tu skozi leta. Fuj.
neznosna lahkost bivanja
torek
četrtek
gimnazijka
v srednji šoli sem razmazala sošolkino kri po listu papirja in to oddala za oceno. nazaj je prišlo neocenjeno, ker profesorica ni prenašala krvi. poceni provokacij pa tudi ne. tisto noč sem jokala v postelji, ker sem mislila, da vem, kaj je spleen.
torek
M.
Mogoče je časa dovolj, da se človek počasi vrne v to, kar je nekoč bil. Mogoče pa se samo meni zdi, da gre vse narobe in zato hodim vzvratno. Boljša sem grenka. Boljša sem grda. Boljša sem, ko me žge srd. Vrniti nazaj se ne bi bilo obrniti, kvečjemu zaviti stran. Mogoče.
četrtek
Nauki tedna
Ne morem imeti rada svojega soseda.
Ne smem se voziti s kolesom po granitnih ploščicah.
Ne smem na izpit brez indeksa.
Ne pozdravim dovolj na glas.
Ne morem popiti črnega čaja in potem še enega kapučina.
Ne maram kapučina.
Ne smem pozabiti denarnice, ko grem na kavo.
Ne smem delati počepov.
Ne smem uporabljati besede pač.
Ne tvitam dovolj.
Ne smem motiti ljudi.
Ne smem pustiti ljudi na miru.
Ne smem jokati, ko sem žalostna.
Ne smem biti žalostna.
Itd.
Težko se je boriti proti lastni eksistenci,
ne da bi izgubil.
To sem se naučila ta teden.
Ne smem se voziti s kolesom po granitnih ploščicah.
Ne smem na izpit brez indeksa.
Ne pozdravim dovolj na glas.
Ne morem popiti črnega čaja in potem še enega kapučina.
Ne maram kapučina.
Ne smem pozabiti denarnice, ko grem na kavo.
Ne smem delati počepov.
Ne smem uporabljati besede pač.
Ne tvitam dovolj.
Ne smem motiti ljudi.
Ne smem pustiti ljudi na miru.
Ne smem jokati, ko sem žalostna.
Ne smem biti žalostna.
Itd.
Težko se je boriti proti lastni eksistenci,
ne da bi izgubil.
To sem se naučila ta teden.
nedelja
de novo
Nekaj časa sem rabila mir. Pravzaprav sem ta mir aktivno iskala in ko sem si danes umivala lase, sem ga odkrila. Vsa ta praznina, ki se je naselila vame kot težka megla, je bil ves ta čas le spokojen mir. Priznam, da sem se mu dolgo časa nevede izogibala in mu cefrala robove s tesnobo. Bil je dovolj trmast, da sem mu končno pustila, da me pogoltne. In zdaj čakam. Čakam, da ga končno vdihnem in da me ubije. Da postanem del te mirne črnine.
sobota
ponedeljek
Naročite se na:
Objave (Atom)