neznosna lahkost bivanja

CLXXVI

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sun, 15 Nov 2009 20:14:00 +0000

Fuk. Seks. Spolni odnos. Koitus.

A sem zdaj vredna objave?

CLXXV

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Fri, 13 Nov 2009 14:19:00 +0000

V oknu. V oknu sem se izgubila. V oknu. V oknu. V OKNU. Voknu. V oknu v oknu v oknu v oknu. Poskušaj to izgovoriti na glas. V oknu. V tem je skrito to, kar želim povedati. To, da se bom vrgla skozi to okno. Čez okno. Tako temu rečem ponavadi. V oknu v oknu v oknu. Prelila bom svoje možgane. S parketa na asfalt. Nekaj koščkov bo ostalo ujetih v oknu. V oknu. Vsi ti brezoblični ljudje bodo to pozdravili s smehom. Amorfneži. Gliste-pizde. V oknu vas ni. Hvala... meni.

CLXXIV

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sat, 07 Nov 2009 10:06:00 +0000

Brezobzirnost ni lepa čednost. Pa saj mi je prav. Tudi naivnost ni pretirana vrlina. Idealistom se v knjigah lomijo kosti in smejijo v obraz. Kako si lahko v vsem svojem realizmu dovolim preganjati neumne mline na veter? Zakaj si navlačim ta pretežek oklep sanj in želja? Divje oči, divje so divje. Vidijo velikane, rešujejo dame. V salonih jokajo za boljšimi časi, ko je bilo še vse platonsko. Zvečer se slačim z zaprtimi očmi, da pod oklepom ne uzrem ranjenega srca romantika. Prezirati lastno nrav imam pač v naravi.

CLXXIII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Tue, 03 Nov 2009 16:43:00 +0000

Mogoče sem malce sita tega vrtenja v krogu. Vstanem. Padem. Vstanem. Padem. Nikoli ne sedim. Nikoli ne stojim. Nikoli ne počijem. Mogoče. No, ne mogoče. Prav gotovo sem sita konstantnega gibanja. Daj mi mir. Daj si mir. Dovolj. Res. In ne, ne smeš jokat.

CLXXII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Wed, 28 Oct 2009 09:29:00 +0000

V razbitem ogledalu prislonjenem na steno si ogledujem svoje noge. Sedem let nesreče. Nekateri imajo nesrečo celo življenje. Nekateri si jo rišemo sami. Zvezdasta razbitina jih dela v kocke. Noge namreč. Nagibajoča se templja, ki nevarno vodita v Sodomo in Gomoro. Počepnem. Zdaj sem cela ta nesrečni babilonski stolp. Poln kontradikcij in nesporazumov. Zmajem z glavo. To ogledalo bo treba vreči v smeti.

CLXXI

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sat, 24 Oct 2009 15:32:00 +0000

Včasih se je z vznožja do vrha gore, treba povzpeti sam. Na vrhu si lahko privoščiš pogled na vse tiste, ki si jih pustil za sabo. Osebna rast. Rast osebnosti. Jas temu pravim osebna strast. Ko je ni, ni ničesar. Ob kavi se potem debatira o teh gorah. Kakšnih gorah, gorovjih, sinusoidnih kačah, ki nas peljejo skozi boj za obstoj. Reke in potoki, gozdovi in parki. Metulji, ki oponašajo sove in kačji pastirji, ki v življenju niso videli kače. Ovce ter koze in njihovi psi. Hinavske vrtnice in naivne marjetice s travnika in iz kuhinje. Pa sploh ne maram narave.

CLXX

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Tue, 20 Oct 2009 18:34:00 +0000

Uffff, kako je vroče blizu pekla. Ostala bi tam, vsaj vedela bi pri čem sem.

CLXIX

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sat, 17 Oct 2009 19:45:00 +0000

Daj me. Udari. Užigi. Prilepi mi eno. Zbudi me iz tega ničevnega spanja. Srčkanost so rdeča lička. Rdeča gnije pred zeleno. Z nožem. Z nožem v grlo, ne hrbet, preden sploh pridem do sape. V kuverto ga daj. Zapakiraj. Zamaskiraj. Naj si mislim, da me čaka pismo. Nekdo misli name. Tudi jaz kdaj pljunem ob spominu na znan obraz. Nikar me ne vznemirjaj. Voda v luži je kalna. Bistrost pa megli um. Takole. Tu ti vračam tvoj čas in tvoj denar. Ne zanimajo me tvoje zgodbe. Umijem si roke in lase. Slina se pocedi po ogledalu, ko za sabo pustim sled parfuma.

CXLVIII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Wed, 07 Oct 2009 12:37:00 +0000

Vzvalovim v sebi. To morje brezbrižnosti hitro odteče, ko se zbudim. Še en stran vržen dan. Prevroče je, da bi se jemala resno. Brezbrižnost pa teče, kot stekel pes. Kot stekel pes z vnetim mehurjem. Mehurčkasti obrazi pokajo nesmisle in pogrešam otopelo brezdelje. Mehur peče, ker se ne strinja z mano. Z mojimi navadami. S tem morjem. Bolj oceanom. Slanim, umazanim, cvetočim. Ja. Cvetim.

CLXVII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Fri, 02 Oct 2009 12:59:00 +0000

Končno! Še malce stiskov, še malce neprespanih noči. Naj se rišejo tiste packe. Modre in bele in rdeče. Na koži, na steni, na rjuhi, tudi na papirju. Oblečem si majco, ti svojo poliješ z vinom. V omari skrivaš medvedja oblačila. Greva se medvede in veverice. Ne, medvede in kače.
Meni šalica kakava pomeni ljubezen.

CLXVI

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Mon, 28 Sep 2009 19:12:00 +0000

V Mostah sem videla golobjega mladiča. Bil je črn in brez repa. Tako debelo pišče. Slikala sem ga, pa se ga ne vidi dobro. Potem sem šla domov. Nič, kar bi vas brigal.

CLXV

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sun, 20 Sep 2009 19:42:00 +0000

Boli.

CLXIV

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sat, 19 Sep 2009 13:28:00 +0000

Osladni dolgčas. Tako je to, ko ni skrbi v glavi. Misli si iščejo svojo zabavo. Najdejo jo v divjih načrtih in surovih zgodbah. Vse je izmišljeno. Nič ni neresnično. Slačenje razuma za telesne užitke. Zabava. Neizgovorjeni spomini se mi uležejo med vrat in ključnico. Tam kjer žgečka. Besede polzijo po trebuhu kot težke kaplje. Vlažne laži se mi rišejo v dlan. Mehko dlan. Noge iz jekla in kačji hrbet. Še, prosim še.

CLXIII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Tue, 08 Sep 2009 09:33:00 +0000

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!
Malce bi kričala.

CLXII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sat, 05 Sep 2009 17:30:00 +0000

Včeraj me je srečala preteklost. S sedanjostjo sva ji pobegnila v prihodnost. No regrets.

CLXI

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Fri, 04 Sep 2009 11:17:00 +0000

Samodestruktivnost ni lepa čednost. Zna pa biti čedna skozi oči drugih. Le daj, uničuj se dekle, za našo zabavo. Bruhaj kri. Na tvojih ustnicah izgleda kot nevarno lepa šminka. Jokaj črnilo in se omamljaj. V hlapih ekstaze mrmraj nerazumljive besede in mi jim bomo rekli umetnost. Postavili te bomo na pedestal, s katerega se boš vrgla sama. Med trnje in blato. Mi bomo preprosto odkorakali stran. Le daj, uničuj se dekle. Vsak ima svojih 15 minut slave. Before they turn into a slave.

CLX

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Thu, 03 Sep 2009 13:58:00 +0000

V enem usodnem udarcu se srečata usoda in sreča. Jaz ji zgolj želim prerezati vrat.

CLIX

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Wed, 02 Sep 2009 16:24:00 +0000

Nemir vodi v strah, ki vodi v bes, ki ne vodi nikamor. Roke, ki se tresejo, samo še bolijo. Oči ne morejo videti bolečine, ki so jo izjokale. Ne. Po nemiru ne pride mir. Ne. Po nemiru pride otopelost. Film v glavi postane nem in bled. Ni krikov, ni barve krvi. To je otopelost srca, ne uma.
take 1
Na obrazu se mi riše blagi spokoj. V kotičku očesa imam mucko, ki jo je naplavilo deroče vodovje. Srkam jabolčni sok. Razčetverjenje. To mi gre nekako po glavi. Spomnem se tiste groteskne ilustracije iz berila ob pesmi o Matiji Gubcu. On je bil razčetverjen. Ja. Pa ni jokal.
take 2
Sedim na pokrovu od wc školjke in v mislih bruham po omarici pred sabo. Sprazniti se moraš, ven z drobovjem, not z orožjem. Tako nekako se potem vržem v kad in odprem vročo vodo. Naredim tisto foro iz filmov, ko jokaš, ampak noben ne ve, da jokaš, ker si pod tušem in imaš moker obraz.
take 3
Ob okenski polici. Pogledam dol. Zvrti se mi. Primem se okvirja okna in previdno sedem na okensko polico. Kadila bom, briga me za pljučnega raka, briga me za želodčnega raka. Kaj pa srčni rak? Pešanje srčne mišice zavoljo nezdravega okolja.
take 4
Telefon. PUSTITE ME PRI MIRU! Čeprav sem jaz ta, ki kliče. Koga kličem? Zakaj? Še malo pomislim na kri. Človeku ne moreš zameriti sle po nasilju, ker je preveč elementarna, da bi jo lahko izdrl iz svojega bistva. Če me oropaš nasilja, me oropaš mene. Rabim jo rabim. Kri.
take 5
U vesolju niso samo zvezde in meglice, so tudi črne luknje. Nihče jih ne more videti, vsi vemo da so. To kaže vrsta kompliciranih matematičnih izračunov. So črne luknje črne, ker vase povlečejo okoliško svetlobo? Te res lahko povlečejo vase in potem cepijo vse do prafaktorjev? Ni več časa, ni več prostora, ni dimenzij. Jaz jim verjamem. Črnim luknjam. Naslednjič, ko vidim eno hoditi brezskrbno po ulici, jo udarim.

FIN

CLVIII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Mon, 31 Aug 2009 09:06:00 +0000

Še o dreku ne morem pisat. Drek.

CLVII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Fri, 28 Aug 2009 12:39:00 +0000

Sem si dovolj zgodaj nadela to trnovo krono, da lahko prevalim krivdo lastnega neuspeha na druge? Umijem si roke. Ecce homo! Ne človek, ženska.

CLVI

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Mon, 24 Aug 2009 11:49:00 +0000

Pa sem se stopila. Kot maslo na soncu.

CLV

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sun, 23 Aug 2009 17:45:00 +0000

Kdaj se budijo levi iz spanja? In zakaj ne. Zakaj puščajo svoje boje levinjam? Česa se bojijo? V ustih se mi nabira slina. Ne bom pogoltnila. Naj se razlije po bradi in kapne na tla. Z nogavico zabrišem packarijo in se nasmehnem. Tokrat se nabere v kotičkih ust. Slinček. Slinček za samovšečne in duda za cinike.

CLIV

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sat, 22 Aug 2009 13:17:00 +0000

Soliti pamet z govorjenjem na pamet? Še na kraj pameti mi ne pade! Kako zelo sem pametna. Pa me ta pamet stane več kot nafta. (f se odšteje po želji) Umetna pamet tvori moj um. Umetna kot umetnost. Široko morje pametovanj o skrajno pomembnih zadevah. Pa se me sploh ne zadevajo, te zadeve, kvečjemu se zadevajo v steno. Pometla bom z vsakim, ki podvomi v bistrost moje pameti. Ja pa kaj še. Neumnost.

CLIII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Fri, 21 Aug 2009 12:58:00 +0000

NE!

CLII

vsismopsi@gmail.com (Mendij) — Sun, 26 Jul 2009 16:24:00 +0000

Pink Floyd - Wish You Were Here

Težko je dajati obljube, ko se utapljaš. Ponavadi razmišljaš samo o tistem naslednjem vdihu. Ujeta sem v tem umazanem, smrdljivem katranu neizpolnjenih želja. Ne diham. Ne več. Do septembra ne.